Gozdarski oddelek je v sodelovanju z Indijskim tehnološkim inštitutom (IIT) Roorkee razvil prenosni stroj za izdelavo briketov iz borovih iglic, ki so glavni vir gozdnih požarov v državi. Gozdarski uradniki se za dokončanje načrta obračajo na inženirje.
Po podatkih Gozdarske raziskovalne ustanove (LINI) borovci zavzemajo 26,07 % gozdne pokritosti, ki obsega 24.295 kvadratnih kilometrov. Vendar pa se večina dreves nahaja na nadmorski višini nad 1000 m, stopnja pokritosti pa znaša 95,49 %. Po podatkih FRI so borovci glavni vzrok za talne požare, ker se lahko odvržene vnetljive iglice vnamejo in preprečijo regeneracijo.
Prejšnji poskusi gozdarskega oddelka, da bi podprl lokalno sečnjo in uporabo borovih iglic, so bili neuspešni. Vendar uradniki še vedno niso obupali.
»Načrtovali smo razvoj prenosnega stroja, ki lahko proizvaja brikete. Če bo IIT Roorkee v tem uspešen, jih bomo lahko prenesli v lokalne pančajate. To bo posledično pomagalo pri vključevanju lokalnega prebivalstva v nabiranje iglavcev. Pomagalo jim bo ustvariti preživetje,« je dejal Jai Raj, glavni varuh gozdov (PCCF) in vodja gozdov (HoFF).
Letos je bilo zaradi gozdnih požarov uničenih več kot 613 hektarjev gozdnih zemljišč, kar je po ocenah povzročilo izgubo prihodkov v višini več kot 10,57 lakh rupij. Leta 2017 je škoda znašala 1245 hektarjev, leta 2016 pa 4434 hektarjev.
Briketi so stisnjeni bloki premoga, ki se uporabljajo kot nadomestek za drva. Tradicionalni stroji za brikete so veliki in zahtevajo redno vzdrževanje. Uradniki poskušajo razviti manjšo različico, ki ji ni treba skrbeti za lepilo in druge surovine.
Proizvodnja briketov tukaj ni nova. V letih 1988–89 je le malo podjetij prevzelo pobudo za predelavo igel v brikete, vendar so stroški prevoza posel naredili nedonosnim. Glavni minister TS Rawat je po prevzemu oblasti v državi oznanil, da je celo zbiranje igel problem, saj so igle lahke in jih je mogoče lokalno prodati za samo 1 rej na kilogram. Podjetja plačujejo tudi 1 rej ustreznim pančajatom in 10 pajz vladi kot licenčnino.
V treh letih so bila ta podjetja zaradi izgub prisiljena zapreti. Po navedbah gozdarskih uradnikov dve podjetji še vedno pretvarjata iglice v bioplin, vendar razen Almore zasebni deležniki niso razširili svojih dejavnosti.
»Za ta projekt se pogovarjamo z IIT Roorkee. Enako nas skrbi problem, ki ga povzročajo iglice, in rešitev bo kmalu najdena,« je dejal Kapil Joshi, glavni konservator gozdov na Inštitutu za usposabljanje gozdarjev (FTI) v Haldwaniju.
Nikhi Sharma je glavna dopisnica v Dehradunu. Pri Hindustan Timesu dela od leta 2008. Njeno področje strokovnega znanja je divje živali in okolje. Pokriva tudi politiko, zdravje in izobraževanje. …preverite podrobnosti
Čas objave: 29. januar 2024